Za pravilen prikaz multimedijskih strani je potrebna HTML5/CSS3 & WebGL ali Adobe Flash podpora!

Klopi, majhni a nevarni krvosesi

Pogosto nas starši vprašajo, če smo se med svojim bivanjem v naravi srečali tudi z divjimi živalmi. Takoj jih lahko potolažimo, da se nas vsa zverjad izogiba v velikem loku. Le redko najdemo drugi dan v gozdu ali na jasah njihove sledi. Še največ jih je bilo v Breginjskem kotu, ko smo redno videvali sledi divjih prašičev, slišali rukanje jelenov in na drevesih našli celo sledi medvedjih krempljev. Sicer pa če smo posebno tihi in s spoštovanjem opazujemo okolico včasih na jasi ugledamo planinskega zajca, na drevesu uzremo veverico, ob vodi srečamo goža, v gozdu močerada - pa še bi se kaj našlo...

Klop na rokiPravzaprav resnična nevarnost preži v mnogo manjši obliki - tako na travnikih, na grmovju in v gozdu čakajo na mimoidoče skoraj nevidni zajedalci - klopi. Že sami po sebi so neprijetna nadloga, saj se spustijo na vse toplokrvne obiskovalce in hitro poiščejo mehko mesto, kamor se lahko s čeljustmi globoko zagrizejo in prično sesati kri. Če jih ne opazimo pravočasno, je lahko njihovo odstranjevanje kar naporno - lahko se zgodi, da njihova glavica ostane v rani in povzroči neprijetno srbečo okužbo. Vendar prava nevarnost preži drugje - če so sami okuženi, lahko povzročijo ljudem hude zdravstvene težave. Po številu obolelih za posledicami njihovega pika je Slovenija med najbolj ogroženimi državami. Število klopov narašča, lahko jih najdemo tudi tam, kjer jih včasih ni bilo.

Lymska borelioza (borelija)

Znaki borelijePri nas je to najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi. Ime Lyme je dobila po kraju v ZDA, kjer so se pred približno 30 leti začeli pojavljati bolniki z do takrat neznano boleznijo, borelioza pa se imenuje po borelijah, to je bakterijah, ki bolezen povzročajo. V ZDA povzroča lymsko boreliozo le ena borelijska vrsta, v Evropi pa najmanj tri, zato se bolezenska znamenja nekoliko razlikujejo (najbolj pogost je rdeč krog okoli mesta vboda nekaj dni po okužbi). Za borelijo zboli pri nas vsako leto več tisoč ljudi, zanjo sicer cepiva ni - pri pravočasno diagnosticirani okužbi pa pomaga terapija z močno dozo antibiotikov.

Klopni meningoencefalitis (klopni meningitis)

Nevarnost klopovDruga pomembna bolezen, ki jo pri nas prenašajo klopi, je klopni meningoencefalitis. To je virusno vnetje možganov in možganskih ovojnic, ki ga povzroča virus klopnega meningoencefalitisa. Zdravila za to bolezen še nimamo: tu lajšamo težave in skušamo preprečiti morebitne zaplete. Bolniki s klopnim meningoencefalitisom sodijo v bolnšnico. Večina bolnikov se povsem pozdravi po nekaj tednih do mesecih, lahko pa bolezen pusti tudi zelo neugodne posledice. Za preprečevanje klopnega meningoencefalitisa je na voljo učinkovito in varno cepivo: prvo leto se cepimo trikrat, nato obnavljamo zaščito z enim odmerkom cepiva vsakih tri do pet let. Cepljenje priporočajo v hladnih mesecih, to je takrat, ko klopi niso aktivni.
Klop SOS Cepljenje se močno priporoča vsem, ki so kakorkoli povezani z bivanjem na odprtem - gozdarjem, kmetom, vrtnarjem, otrokom.... S klikom na levo ikono si lahko na pametni telefon namestite aplikacijo, ki vas seznani z nevarnostjo okužbe na območju, kjer se nahajate!

Več informacij si oglejte na priloženih zgibankah Zavoda za gozdove Slovenije: Obvarujmo se pred klopi in V katerem grmu tiči KLOP.

Odveč ja omenjati, da na naših taborih pred vsakim pohodom v naravo vse otroke temeljito poškropimo s sprejem proti klopom in da po vrnitvi mlajše pregledamo mi, starejši pa se pregledajo sami ali medsebojno. Vzgojitelji vse odkrite klope tudi strokovno odstranimo, starše pa na koncu tabora o tem obvestimo, da bi bili pozorni na morebitne znake okuženosti.

Več o tej problematiki sta v Polnočnem klubu RTV SLO (7.6.2013) povedali prof. dr. Vera Maraspin Čarman in dr. Marta Grgič Vitek, svoje izkušnje s prebolelo okužbo zaradi klopa pa sta z gledalci delila revirski gozdar Jože Prah in ljubiteljski fotograf Herman Čater:

Nalagam predvajalnik...