Za pravilen prikaz multimedijskih strani je potrebna HTML5/CSS3 & WebGL ali Adobe Flash podpora!



O škratih na naših taborih

V vseh letih naših taborov smo se velikokrat srečali z majhnimi, prisrčnimi bitji, za katere smo bili prepričani, da so palčki. Ta naša srečanja so bila bežna in kratka. Plahi, kot so, so se neprestano izmikali direktnemu srečanju in se pojavljali le kot tihe sence ob naši poti na kopanje ali pri našem raziskovanju narave.

Prav prijazno hudomušen škratek Škratica z otroki

Zavedali smo se njihove stalne prisotnosti in vsa ta leta obiskovali mesta, kjer smo jih začutili ter jim gradili bivališča. Potem pa nam je pod roke prišla "Velika knjiga o škratih: vsa resnica o izvoru, življenju in delovanju ljudstva pritlikavcev" avtorja Wil-a Huygen-a in v založbi Tehniške založbe Slovenije (ISBN 86-365-0270-5). Prav vse v tej knjigi nas je prepričalo, da skrivnostna bitja s katerimi se srečujemo, niso palčki temveč pravi, pravcati škratje. Knjiga jih prikazuje kot zaščitnike žive in nežive narave in take jih tudi mi sprejemamo čeprav vemo, da so njihovi nordijski sorodniki po naravi dosti bolj agresivni in fizično močnejši.

Skrivnost pa ostaja dejstvo, da smo škrate kar nekajkrat uspeli ujeti na fotografije narejene z digitalnim fotoaparatom - kljub temu, da jih v resnici nismo videli. Še vedno upamo, da se nam bodo le prikazali - ko bo naš odnos do narave tak, da se nam bodo brez strahu lahko približali in nam pomagali v odkrivanju njenih skrivnosti.

Kaj pa trditev, da je za vse napake na naših straneh kriv spletni škratek? To seveda ni res - škrati so ljubezniva bitja - za napake je pač kriv samo avtor teh strani. Le po njem, če bo to kaj pomagalo.

Nekaj več o ljudstvu škratov

irsko: gnome, leprechaun finsko: tonttu
angleško: gnome, dwarf poljsko: gnom
flamsko: Kleinmanneken rusko: domovoj
nizozemsko: Kabouter hrvaško, srbsko: kepec, patuljak
nemško: Heinzelmännchen bolgarsko: djurdje
norveško: Tomte, Nisse češko: skrítek
švedsko: Tomtenbisse, Nisse slovaško: škriatok
dansko: Nisse
madžarsko: manó

Vsa Srednja in Severna Evropa pozna ta mala bitja, ki jih ne gre zamenjevati s podobnimi kot so palčki (do 1,2m visokimi dobrodušnimi kovači ter kopači zlata in srebra), vilinci (lahkomiselnimi in norčavimi naravnimi duhovi), koboldi (zlobnimi, kradljivimi črnimi  možici), troli (neumnimi in grdimi sovražniki škratov) ter ostalimi duhovi. 

Škratek pri svoji hiški

Razlikujejo se glede na domovanje: gozdni, gorski, podzemski, hišni in vrtni. Nekaj pa je prav slavnih. Odrasel škrat tehta okoli 300 gramov, doseže višino kakih 15 cm in dočaka starost tudi do 500 let. Je sedemkrat močnejši od človeka in ima izrazito močno razvit vid, voh, sluh in tip, da ne omenjamo še "šestega čuta", ki mu omogoča sporazumevanje na velike daljave, napovedovanje vremena, orientacije. Lahko se naredi nevidnega, zato ga tudi ljudje v sedanjih časih izredno redko vidijo.

Škrati si uredijo domovanje v hiši pod drevesnimi koreninami s pastjo za dihurje, dnevnimi prostori, spalnico, zračniki, skladiščem in umetelno narejenim straniščem, kjer škrat preživi kar nekaj časa. Dneve ponavadi prespijo, ponoči pa njihovo domovanje oživi. Dela je veliko: od priprave kurjave, iskanja zdravilnih zelišč do opravljanje obrti (izdelava sveč, posode, stekla, pohištva, krojaštva,...) in skrbi za živalski svet (zdravljenje, nega).

Mladi škrati si pri starosti 100 let začnejo iskati nevesto. posebno so cenjene lepo popolnjene gospodične. Vsak zakonski par dobi naraščaj samo enkrat. Po dvanajstmesečni nosečnosti se rodita dvojajčna dvojčka. Tudi to je razlog, da število škratov stagnira in počasi celo upada.

Za razliko od palčkov škrati ne kopičijo podzemnih zakladov (zlata, srebra in dragih kamnov). Seveda vedo zanje, vendar jih naberejo le toliko, kolikor potrebujejo za trgovanje ali darila. Veliko več kot dragocenosti jim pomeni skladno življenje z naravo, njeno čuvanje in ohranjanje take, kot je zmeraj bila - čudovita.In ne se začuditi, če se boste v gozdu iznenada spotaknili in zakotalili po bregu. Škrat ne mara razgrajanja po gozdu in veseli bodite, da vam je samo podstavil nogo. Kak nevesten gozdar se je že znašel pod podrtim drevesom in kak divji lovec končal v prepadu pa nihče ne ve zakaj.
 

Škrat dedka MrazaBožičkov škrat

Enkrat je bil en škrat

Enkrat, enkrat, enkrat je bil en majhen škrat,
enkrat, enkrat, enkrat je bil en škrat.

Imel je dolgo bradico, vsa siva je bila.
Na rami nosil malhico, b'la polna je zlata.

Enkrat, ...

Pomagal rad je vsem ljudem, ki dobri so bili.
Hudobneže preziral je, za njih ni imel oči.

Enkrat, ...

Ti praviš, da ga ni bilo, dokazov da še ni.
V pesmici tej živel bo, zato zapojmo vsi:

Enkrat, ...



Gozdni škrati

• Ne marajo vsiljivcev
• Zelo so muhasti
• So varuhi zakladov
  in skrivnosti narave
• Pogosto nočejo izdati svojega
  imena
• Sovražijo hrup in žvižganje
• Drvarjem kradejo malico
• Ne marajo lovcev

Njim sorodni so drevesni škrati, ki čuvajo drevesa. Poznamo celo vodne škrate, ki živijo v rekah in čuvajo ribe. In zakaj toliko različnih risb - zelo so skrivnostni in le redki so jih videli, pa še takrat velja pregovor da ima strah velike oči.





Domači škrati

Nekateri škrati lahko živijo v sožitju z ljudmi – vendar zahtevajo, da jih ljudje pustijo pri miru in jim dajejo priboljške. Hišni škrati – Gospodarček, Domovoj.
Ljudje pripovedujejo tudi o poljskih škratih, ki pomagajo človeku pri poljedelskih opravilih, za plačilo pa pričakujejo dar: skledico kaše ali kake druge hrane. Ponekod jih imenujejo tudi nineki ali maliči. Imajo prijaznejši značaj in radi pomagajo ljudem pri delu, še posebej pri šivanju oblek in čevljev ter pri iskanju in obdelovanju dragih kamnov in kovin.


Vrtni škrati

Tudi vrtni škrati pravzaprav spadajo med domače (predvsem so razširjeni v Nemčiji), ker so se odločili, da žive v sožitju s človekom, le domovanje si postavijo na bolj odročnem delu vrta, njive ali kje v bližini.



Gorski škrati

Včasih so zelo podobni gozdnim – Kosobrin.
Pogosto imajo rogove in kopita, tako da jih ljudje včasih vidijo tudi kot divje koze ali gamse - Čatež.


Pri živini so se zadrževali planinski škrati, ki so včasih na paši presenetili pastirje.


Rudniški škrati

Na Koroškem so pripovedovali o gorskem oz. podzemnem škratu, ki se zadržuje v jamah, kjer kopljejo rudo. Ko knapi zapustijo jamo, trka on, da se sliši daleč naokoli. Tam je gotovo ruda. Ne trpi pa žvižganja po jamah in večkrat knapom pojé malico. Nekega rudarja je vodil po rovu tristo let. Prehodila sta vso Peco, ker je rudar od gorskega možička, ki je popil rudarjevo žganje, zahteval, da mu pokaže, kje je ruda.
Najbolj znan rudniški škrat je Berkmandeljc iz Idrijskega rudnika. Do rudarjev je prijazen, če ga spoštujejo. Do ljudi, ki nimajo pravega odnosa do rudnika ali so pohlepni, je lahko zelo maščevalen! Živi v skalnih votlinah, rudniških rovih in v bližini zlatih vrelcev, kjer kopljejo, precejajo ali talijo rudo.

Na Bovškem pripovedujejo, da včasih pri potoku Slatenik vidijo dva berkmandeljca, ki v lončku talita in pretakata zlato, od tod tudi ime potoka »Zlatenik«. Pod Škrbino nedaleč od Migovca naj bi bila zelo globoka Kapčeva jama, imenovana tudi Škratčeva jama. Na dnu naj bi se pretakalo zlato in srebro.

Oglarjem je pomagal dimek, majhen siv škratek, ki se je najraje zadrževal v jamah, kjer so kopali premog. Če so mu oglarji vsak večer nastavili mleko in kruh, jim je drugi dan pokazal nove premogove žile



Slavni škrati

Škrat David

Škrat David
(serija oblikovana po delu Wila Huygena in Riena Poortvlieta)

Globoko v gozdu, skrita našim očem, živijo majcena, ljubka bitja. Škrati! Svoj svet imajo, poln čarovnij in ljubezni do narave. Med njimi prebiva tudi škrat David. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je David navaden gozdni škrat, ima posebne sposobnosti: ima čarovno moč, ki pozdravi vse bolezni in zaceli vsako rano kateregakoli bitja. Davida poznajo vsi škrati in ga nemudoma pokličejo, ko sami obupajo pri zdravljenju. Celo kralji škratov z različnih koncev sveta se v težavah spomnijo nanj in ga poprosijo za nasvet. David se na svojih popotovanjih srečuje s celo vrsto preglavic, včasih mu jo zagodejo troli, spet drugič pa se bori z nevarnimi naravnimi nesrečami, požari, poplavami, vročino ali sušo, ki spreminjajo naravo in spodbujajo škrate, da s skupnimi močmi varujejo divjino.


Sneguljčica in sedem škratov
(zapisala Jacob in Wilhelm Grimm)

»Zrcalce, zrcalce povej, katera najlepša v deželi je tej?« S tem usodnim vprašanjem zlo nastopi svojo pot. Hudobna kraljica, ki zahteva odgovor od čarobnega zrcalca, namreč tako spozna, da ni najlepša v deželi. Lepša od nje je mlada Sneguljčica s snežno belo poltjo, vinsko rdečimi ustnicami in lasmi črnimi kot ebanovina. Sedem škratov ima čez glavo dela, saj morajo ves čas reševati lepo dekle pred hudobnimi napadi zlobne mačehe. Bistri meni, da tudi jabolko ni nevarno, saj poskusi tisto polovico, ki ni zastrupljena,….



Gimli

Gimli
(filmi Gospodar prstanov, zapisal J.R.R. Tolkien)

Škrat Gimli je neizmerno zvest spremljevalec, ki se hitro nasmeje in še hitreje razjezi. Frodov prijatelj čokate postave in pogumnega srca v druščini zastopa ljudstvo škratov.

Gimli predstavlja vrsto škratov, ki so mnogo bolj agresivni po naravi pa tudi močnejši in večji (angleško Dwarf). Imajo enake zaposlitve kot miroljubni palčki (kovači, rudarji) a so za razliko od njih tudi odlični vojščaki.



Nils Holgersson
(zapisala Selma Lagerlöf)

Kdor ni prebral knjige "Čudovito popotovanje Nilsa Holgerssona", je bil v mladosti prikrajšan za napeto dogodivščino dečka Nilsa začarenega v škrata, ki je z divjimi gosmi popotoval po Skandinaviji. Še je čas, da popravite zamujeno.

Modra vrtnica in Dreng
(norveški film Čarobno srebro)

V globinah visoke modre gore je čarobno srebro, ki ga varujejo modri škrati. Že tisočletja skrbijo, da se izmenjavata dan in noč. Njihov kralj začenja izgubljati vid, zato princesa Modra vrtnica sklene, da bo poiskala zdravilo zanj. A najprej mora premagati velik strah, ker se princesa boji oditi na plano, saj se gora, v kateri se skrivajo, ob mraku nepreklicno zapre. Ko ji uspe stopiti v zunanji svet, sreča mladega kralja rdečih škratov in njegovo ljudstvo. Nekdo ukrade čaroben srebrni zaklad, na svetu zavlada večna noč. Je princesi in mlademu kralju Drengu uspelo rešiti svet teme?



Leprechaun
(izvor: irska folklora)

Tole je irski škrat, ki je visok približno 2 čevlja in si lasti lonec zlata. Če najdeš škrata in ga uspeš zadržati v svoji bližini, ti mora povedati, kje je shranil zlato. Pogosto najdemo ob škratu poleg lonca zlata tudi mavrico. Legenda pravi, da moraš slediti mavrici do njenega konca in našel boš lonec z zlatom.


Škrati Božička in dedka Mraza

Nedolgo nazaj so trije dobri možje proti koncu leta obdarovali pridne otroke vsak zase, vse pogosteje pa se pri nas Božiček in dedek Mraz pojavljata tudi skupaj. Medtem ko Miklavž prinese skupaj z angeli in parklji darila z nebes, imajo pridni škrati Božička in dedka Mraza obilo dela s pripravo daril in so njihove delavnice na severnem tečaju ter pri nas v Kekčevi deželi pod Triglavom vse leto zelo živahne.

Škrat Kuzma
(zapisala Svetlana Makarovič)

Kuzma se ne mara umivati, ne mara nikogar, ki ni škrat, in zato se z drugimi prebivalci gozda tudi ne mara pogovarjati o počutju in vremenu. Nima posluha, vendar pa ima veselje do posluha, ampak samo kadar je res dobre volje.
Škrati se enkrat mesečno dobivajo in se hvalijo s svojimi dosežki. Septembra so se srečali gozdni škrat Kuzma, frizerski, radijski, kuharski, zidarski in tiskarski škrat. To srečanje je na skrivaj opazovala sraka in slišala, kakšne škratarije je počel Kuzma. Kmalu je postalo jasno, da je za večino težav v gozdu kriv prav on. Kar je izvedela, je sraka takoj povedala veverici, ježu in medvedu. Ti so jo Kuzmi naslednje jutro zagodli in mu vrnili milo za drago...



Troli - večni sovražniki škratov

Trol - (staronordijsko : beseda pomeni hudič, velikan, čarobno bitje)
(severnogermansko : beseda pomeni škodljivi duhovi in hudiči)

Troli veljajo za neumne, mračne ljudožerske kreature, ki živejo v Železnem gozdu, ki je poln čarovnic in volkodlakov. Troli se čez dan skrivajo v jamah in luknjah pod griči, hribih in gorah, saj bi naj trola že en sončni žarek spremenil v kamen. Smatrajo se za strahovite nočne pošasti, ki ponoči prežijo na mimoidoče.

Troli sicer niso poznani po svoji lepoti, a imajo dolgo življenjsko dobo in so izredno močni. Ljudje so se jih bali, saj bi se naj prehranjevali z ljudmi, čeprav so jedli tudi korenine, nekateri pa celo kamenje. Znane so zgodbe o trolih, ki so se ponoči, ko so bili aktivni, vtihotapili v vasi in ugrabljali otroke in ženske. Ponavadi bi naj v zameno za ugrabljenega otroka pri starših pustili vetrnjak. Največkrat so bili prikazani kot gnusne destruktivne pošasti, a se prikazi nekoliko razlikujejo, saj so včasih prikazani kot večglavi velikani, velikokrat pa tudi kot nekoliko manjši goblini oziroma škrati in palčki.

V nekaterih mitih so jih prikazali tudi kot skrivnostne varuhe naukov in znanja, ki bodo svojo modrost sicer delili, a le za plačilo. Po nekih pripovedih, bi troli naj imeli čarovno moč, s katero so lahko povzročali bolezni in škodo. Imeli so jo le ponoči, kar je še en razlog za njihov strah pred dnevom. Po drugih mitih, bi naj čarovno moč imeli le nekateri troli. Njihove so povezovali predvsem z prerokovanjem in napovedovanjem prihodnosti. Troli so prijatelji in zavezniki velikanov in se bodo borili proti bogovom, ko bo napočil Ragnarök.